Škofjeloške vedute skozi oči fotografa
UVOD
Škofja Loka je eno tistih mest, ki te zapelje že od daleč, ko se šele približuješ. Privablja te njena značilna silhueta izvrstno umeščena v impozanten naravni okvir. Omreži te prvič, drugič in naslednjič spet…Enkrat je obsijana s soncem, drugič zavita v meglice ali prekrita s snežno belino. Vedno drugačna in vedno edinstvena.
Posebne zahteve fotografa
Fotograf že v osnovi išče lepe kompozicije, privlačne poglede, igre svetlobe, unikatne detajle, doživetja, sledi davne preteklosti…V Škofji Loki je tega na pretek; od daleč, od blizu, za vsakim vogalom; nove vedute, nova presenečenja, radovednost, ki žene naprej, vznemirjenje in vznesenost...Fotografu v Škofji Loki vsekakor ni dolgčas!
Občutljivost fotografa
V okolju samih presežkov pride rahločutnost fotografa še toliko bolj do izraza. Idealen pogled lahko zmoti marsikaj, nerodno postavljena tehnična oprema, avtomobili, smeti, neustrezni reklamni izveski, neurejeni kotički, neusklajena gradnja…Skozi opažanja fotografa lahko zberemo in popišemo vse nepopolnosti, ki mogoče navadnemu obiskovalcu ne vzbudijo pozornosti.
Primer dveh pogledov
Na prvi fotografiji vznemirja grobo srečanje starega in modernega. Glavni peš vhod v mesto bi moral biti še posebej previdno oblikovan, namesto tega pa se ponuja srečanje z modernimi materiali mostu in novim objektom, ki znotraj strogo varovane cone ruši sosledje strešnih slemen, ne upošteva napuščev, ki niso samo značilnost stare Škofje Loke temveč na sploh odraz lokalne klime in nima okenskih parapetov, kar je odsev trenutne modne muhe, ki pa bo degradirala pogled še dolgo po tem, ko mogoče sploh ne bo več moderna. Gre torej za dolgoročno obremenjujoč poseg.
Druga fotografija ni tako stresna. Glavni problem tu je neurejenost, ki pa je na srečo bolj kratkoročne narave. S pravilnim pristopom bi lahko veduta prek kamnitega mostu kmalu zasijala. Most bi bilo potrebno ustrezno tlakovati, kot pritiče najstarejšemu kamnitemu eno-ločnemu mostu v Sloveniji in obnoviti razpadajočo ograjo. V ozadju pa čaka na ureditev še vrsta fasad - predvsem tista na gradu, kjer nekaj metrov sveže barve na levi strani gradu še bolj poudarja malomaren desni del.
Zakaj je Škofja Loka tako čudovita, da vzdraži čute vsakega obiskovalca? Kako ohraniti to kvaliteto na čim boljši možen način? Kako izkušnjo obiska še izboljšati z upoštevanjem posebej prefinjenih občutkov fotografa?
Ni veliko mest na svetu, ki se lahko pohvali s tako izjemno lego in tako značilno grajeno strukturo – zato je še toliko bolj pomembno da Škofjeloške vedute zavestno izluščimo, ohranjamo in poudarjamo v to čim bolj jasni in urejeni obliki brez motečih primesi.
Kaj ima Škofja Loka tako posebnega in občudovanja vrednega?
Lokacija
Najlepši, najbolj zanimiv in razgiban prostor se vedno odpira tam, kjer se zgodi sprememba. Npr., kjer ravnina preide v hribovje, kjer voda podrsa ob breg kopnega, kjer se travniki in polja srečajo z gozdovi…Ti naravni mejniki so nekakšni magneti, ki lahko ponudijo nekaj več. Pogledi se odpirajo v vsako smer drugače, svetloba in senca uprizarjata svojo igro, voda doda dinamiko ali ravnino za čudovite odseve; tudi vreme in letni časi se zataknejo na teh robovih in iz cvetoče pomladi v dolini se lahko oziramo po zasneženih vrhovih.
Zasnova
Mesto na ravnini ima lahko zanimivo zasnovo, a ta je obiskovalcu skrita in nevidna iz njegove perspektive. Škofja Loka pa se dviga od sotočja navzgor ob pobočju Kranclja in se tako pokaže v vsej svoji veličini že na daleč. Grajena struktura zariše ostro mejo na zeleno ozadje in ob tem lahko zaznamo lepo nakazano hierarhijo prostora od Spodnjega trga, do večjega in bolj bogato obdelanega Mestnega trga in nazadnje do gradu, ki dominira nad mestom. Samo mestno jedro je vpeto med obe reki Sori. Selška Sora, ki ima zvezno grajeno strukturo hiš na obeh bregovih ponuja dodatno sozvočje med naravnim in grajenim tkivom. Dinamiko dodaja reka pod mostovi, ki je lahko divja in bučeča ali pa le mirna odsevna ploskev za mestno lepotico.
Celotno jedro je bilo včasih skrbno zavarovano: z obzidjem, katerega precejšen del je ohranjen in obrambnim jarkom. Stroga meja varovanega območja z nekaj vhodi v obliki stolpov, je še dodatno poudarila prehod med naravnim in grajenim. Ta prehod spet predstavlja prostor spremembe in s tem posebno privlačnost v enakem smislu kot pri lokaciji.
Ohranjenost
Škofa Loka je zelo staro mesto in zato še posebej žlahtno. Starost je nenavaden pojem. Običajno stare stvari ves čas nadomeščamo z novimi, dokler ne postanejo res tako stare, da so ponovno zanimive, ker so redke in posebne, ker imajo svoj , nenadomestljiv zgodovinski pečat.
Takrat s starostjo pridobivajo na vrednosti in se iz leta v leto žlahtnijo.
Taka je tudi Škofja Loka in zato je tudi zaščitena. Veliko mest se lahko pohvali z lepo ohranjenimi starimi kotički, v Loki pa te preteklost objame. Občutek imamo, da smo se premaknili v času nazaj. Pogled lahko odtava v različne smeri in Škofja Loka te s svojimi zaprtimi trgi obdaja v celoti in dopušča iluzijo nekdanjosti ob vstopu v skrite uličice, skrivnostne podhode ali hladne atrije hiš…
Sodobnost se sreča s preteklostjo
Čas pa teče naprej, življenje se spreminja in s tem tudi vsebine in delovanje mesta. Prenavljajo se objekti, prenavljajo se ulice in trgi, spreminja se okolica. Kako sodobnost povezati s preteklostjo? V svetu lahko pri takih poskusih zasledimo 2 skrajna pristopa (poleg vmesnega, kjer je novo podrejeno staremu neopazno in spoštljivo):
Dosledno ohranjanje starega
Ustvarjanje kontrastov med starim in modernim
Z ohranjanjem starega se ne zgodi nobena dramatična sprememba, le mesto se s časom še naprej žlahtni, počasi in zanesljivo, a vendarle! In s tem varuje svoje lokalne značilnosti in posebnosti. Pristna izkušnja se iz davne preteklosti ohranja za generacije, ki prihajajo.
Izdelava kontrasta pa je v danem trenutku silna sprememba, ki vzbudi veliko pozornost, a potem zanimanje počasi bledi, kot zbledi vsaka modna muha. In več kot je srečanj z kontrastnimi rešitvami, manj dramatične se zdijo. Predvsem zato, ker so univerzalne. Moderno je danes globalno in podobne rešitve se pojavljajo na vseh celinah, v vseh podnebjih ter v vsakovrstnih pokrajinah.
Nekatere države imajo številna stara mesta in lahko malo eksperimentirajo – nekatera ohranjajo dosledno stara, druga kombinirajo z modernim, ali pa počno nekaj vmes…A Slovenija ima le tri res lepa, stara in izjemna mesta v treh različno slikovitih pokrajinah: v hriboviti Gorenjski, ob Jadranskem morju in na ravnicah spodnjega Podravja. Si lahko privošči uniformiran moderni pristop z omejenim naborom materialov, oblik in detajlov ter kataloško opremo?
Največje svetovne institucije danes že opozarjajo na problem ohranjanja starih mest - na pomanjkljivo izobrazbo arhitektov z vidika prenove, na moderen pristop, ki le malo ali sploh ne upošteva lokalnih značilnosti, na uporabo oblik in materialov, ki niso v skladu z lokalno klimo ali geologijo, na pomanjkanje znanja iz tradicionalnih tehnik gradnje in materialov, na arhitektov osebni izraz namesto iskanja rešitve iz konteksta, na tekmovanje novega s starim, namesto priznavanja starega kot izjemnega samega po sebi!
Kako ohraniti Škofjeloške vrednote?
UNESCO, ki združuje in ohranja dediščino prvovrstne kakovosti v svetovnem merilu ima jasen odgovor. Šteje le staro in originalno. Vsakršno eksperimentiranje lahko vodi v izključitev zaščite. Naš dolgoročni cilj pa ne bi smel biti nič manj kot UNESCO okrilje!
Do takrat imamo v veljavi že izdelan »Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik«, kjer so vsi posegi natančno opredeljeni.
In tudi če UNESCO projekt ne uspe, se lahko zgledujemo po načinih prenove v ostalih UNESCO mestih, ki imajo natančno izdelane smernice razvoja in programe za zaščito.
Fotografija in prenova
Ob prenovi mesta lahko fotograf in arhitekt podata enaka ali zelo podobna ključna izhodišča, ki so upoštevana tudi ob kvalitetni prenovi podobnih mest, kot je Škofja Loka. Med drugim sta to:
Varovalni pas
Vedute
Varovalni pas je nekakšna tampon cona pred pritiski razvoja v neposredni okolici. Ne dopušča direktnega srečanja starega in novega. Za fotografa je »novo« pogosto lahko zelo moteč element in zato je primoran iskati lokacije in kritja za izločitev nezaželenih delov. Najboljša vrsta varovalnega pasu so naravni zeleni pasovi (parki, zelenice, reke…). Zeleni pas lahko predstavlja odlično kuliso tudi za fotografiranje z večje razdalje mesta kot celote, ker lepo uokvirja motiv in skriva novosti v zaledju. Hkrati dodaja brezčasen kontrast med naravnim in grajenim in prinaša obilico fotografskih priložnosti ob različnih letnih časih.
Vedute predstavljajo izjemno zanimive in bogate poglede iz okolice proti mestu, v samem mestu in tudi iz mesta na okolico. Vse glavne vedute je potrebno zaščititi in s tem ohraniti kulturno zgodovinski kontekst mesta. Za začetek jih je potrebno razpoznati, dokumentirati in upoštevati pri nadaljnjem prostorskem planiranju. Kasneje se lahko vedute posebej označijo na sami lokaciji in na tej osnovi zgradi tematska fotografska pot.
Fotografija in turizem
Ključno gonilo prenove in dejavnosti povezanih z novimi vsebinami v zgodovinskih mestih je turizem. Turist brez fotoaparata ali telefona s katerim zajema slike pa je danes velika izjema. Ko govorimo o turizmu, ga moramo torej nujno povezati s fotografijo in v tej navezi iskati rešitve za privabljanje turistov, vključevanje fotografiranja v turistične dejavnosti in odkrivanje unikatnih idej za kasnejšo samo-promocijo Škofje Loke skozi fotografije turistov v modernih medijih. Navdušiti fotografa v turistu pomeni, da bo namesto 1 ure preživel v mestu cel dan, da bo ujel različne vrste svetlobe in da se bo v mesto tudi vračal v iskanju različnega dogajanja, vremena, letnih časov…
Fotografu prijazno mesto
Navdušiti fotografa v turistu pa pomeni tudi paziti na vrsto detajlov, ki lahko vplivajo na fotografsko izkušnjo:
Primernost izveskov in napisov: določen izvesek ali napis je lahko foto-motiv že sam po sebi. V kombinaciji s sencami, barvami, strukturo ozadja se lahko dosega različne abstrakcije. Nasprotno pa lahko neustrezen in izstopajoč izvesek ustvari zelo neprijetno atmosfero. Poskus izogibanja le tem lahko fotografa prisili opustiti glavno veduto ali porušiti razmerje v kompoziciji fotografije, kar pa pomeni zelo negativno izkušnjo.
Prometna signalizacija: Čeprav imajo prometniki glavno besedo pri postavljanju prometne signalizacije, pa se je vendarle potrebno zavedati, da je splošna prometna signalizacija uniformirana in dimenzionirana na široke nove ceste in avtoceste, ter ni prilagojena uporabi v starih mestnih jedrih. Zato prihaja na takih varovanih lokacijah do velikih vizualnih konfliktov z okolico, ki so na fotografijah spet zelo moteči. V tujini se tega zavedajo in v Angliji npr. omogočajo izdelavo prilagojene prometne signalizacije za stara mestna jedra z uporabo tanjših in bolj bledih črt, manjših in neosvetljenih prometnih znakov oz. dovoljujejo celo posebej oblikovane znake za posamezna mesta. Večino prometnih zahtev pa speljejo kar z lepo oblikovanim nakazovanjem v tlaku in uporabo drugih estetskih pripomočkov.
Prednosti krožišč pred semaforiziranimi križišči so bile že neštetokrat poudarjene, a v Škofji Loki se še kar vztraja na prenekaterem semaforju, ki s svojimi drogovi in označevalnimi tablami kvari vedute – tudi na glavni mestni vpadnici iz Ljubljane. Nasprotno pa se ne izkorišča krožišč, ki so z ekonomskega vidika najkvalitetnejši prostor za oglaševanje – pa tu niso mišljeni jumbo plakati ali podobna navlaka! Krožišče je lahko lepo oblikovano in negovano območje, ki s svojo ureditvijo predstavlja in vabi turista v mesto. Škofjeloška krožišča pa so bolj odraz zanemarjenosti in ne-posluha za estetiko.
Osvetlitev: Svetloba je ključni faktor za dobro fotografijo. Jakost, barva in višina vira svetlobe lahko dramatično vplivajo na doživljanje prostora. Zraven pa seveda spada tudi samo oblikovanje svetlobnega vira. Uniformiran in moderen pristop izničuje celovitost historičnega jedra, sploh v primeru, če obstajajo lokalno unikatne luči z izjemno zgodovinsko vrednostjo. Škofja Loka je imela lastno svetilko s katero je zasvetila prva javna električna razsvetljava na Kranjskem: Za ohranitev škofjeloške svetilke
O tem se govori v medijih, se postavlja razstave, prihajajo ministri…sočasno pa so te luči skorajda izginile iz mesta. Sem in tja najdemo še kak žalostno razpadajoč primerek. Absurd?
Reklamno plakatiranje: Tu je mišljeno predvsem onesnaženje z Jumbo plakati, ki kot gobe po dežju vznikajo na objektih in robovih cest ob glavnih vpadnicah. Predimenzionirani, neenotni in nemogoče postavljeni kvarijo večino glavnih vedut v mestu. Za fotografa predstavljajo izjemno moteč element, saj ob slikanju celotne silhuete mesta zakrijejo tako velik del, da ni pomoči niti s sodobnimi tehnikami digitalne retuše. Reklamno plakatiranje bi potrebovalo stroge predpise o dimenzijah, enotnem oblikovanju in lokaciji postavitve. Vsekakor ne bi smeli nikoli stati v zornem kotu glavnih pogledov.
Ozelenitev: Lična zelenica, cvetlice na okenskih policah, negovana drevesa ali urejene parkovne površine so kot pika na i vsakega urejenega mesta, sploh pa kulturnih spomenikov. Za fotografa predstavljajo nepregleden vir možnosti, kako kombinirati mehke naravne linije zelenja z grajeno strukturo. Poleg tega pa lahko na posameznih mikro lokacijah ozelenitev reši prenekateri neestetski tehnični detajl ali neprivlačno opremo. Tu so mišljeni razni kontejnerji ali koši za smeti, tehnične omarice in stebri, ki jih lahko obdamo z grmovnicami in zakrijemo s strani, kjer nimajo funkcije.
Promet: Fotograf se običajno informira o času prometnih dostav v strogih jedrih, tako da svoj potep prilagodi času, ko naj ne bi bilo vidnih raznih osebnih, dostavnih in drugih vozil ali celo tovornjakov, ki dejansko zakrijejo veliko površino. V Škofji Loki tak režim na papirju sicer obstaja, a v resnici težko ujameš trenutek, ko se na za promet zaprtem trgu dejansko ne vidi nobenega vozila. Žal pa tovorni promet trajno uničuje tudi Kamniti most in Spodnji trg ter ju dela neprivlačne za pešce in fotografe. Težek tranzit in industrija ne spadata v bližino starih mestnih jeder.
Vandalizem: Pogosto je fotograf priča izjemnemu motivu, ki pa deluje zanemarjeno in nestetsko zaradi nakopičenih odpadkov, razbitin, grafitov, nalepljenih žvečilnih gumijev… Zelo pomembno je torej, da mesto dobro in organizirano skrbi za sprotno čiščenje površin (talnih in stenskih), odvažanje odpadkov in odpravljanje drugih posegov vandalizma, kot so polomljeni koši, klopce, ograje… Seveda pa dosti pripomore tudi preventiva, kot so ustrezno oblikovani izdelki, ki otežujejo vandalizem, vzgoja o pomenu čistoče na javnih mestih, strogo kaznovanje vandalizma, organizacija le takih dogodkov v zaščitenih jedrih, ki privablja publiko z manj verjetnosti za pojav vandalizma….
Celovita obnova: Mesto lahko v vsem sijaju zažari, ko je v celoti prenovljeno. Fotografi pogosto izdelujejo panoramske posnetke, lahko tudi 360°. K temu jih često motivirajo urejeni fasadni nizi. Nekaj urejenih fasad, ki jim sledita ena ali dve zanemarjeni uničita željo po izdelavi panorame. V Škofji Loki se fasade urejajo že dolga leta. Preden bodo prenovljene zadnje, bodo začele prve že ponovno propadati. Mogoče smo celovito in hkratno pobarvane fasade doživeli le v letu 1973, ko se je praznovala 1000 letnica. A tudi takrat je bila prenova le poenostavljena in površinska. Zakaj ni mogoče prenoviti vseh Loških fasad v nekem kratkem obdobju, če to lahko počnejo Čehi, Slovaki, Poljaki?
Barvitost: Pisana Loka je pogost ljubkovalni izraz za Škofjo Loko – a žal je le ta vse manj pisana. Barve se ponavljajo, vogalni šivi in druga dekoracija na fasadah se ne poudarjajo in se le enostavno prebarvajo z enotno barvo. S tem pa se izgublja tudi del mikavnosti za fotografiranje, sploh za fotografijo detajla.
Škofja Loka ne ureja fasad po predpripravljeni barvni študiji. Le ta naj bi sicer bila narejena, a je ostala nekje v arhivih. Na vsak način pa bi bila potrebna osvežitve. Na podlagi sondiranja bi se lahko izluščilo sloje fasad iz različnih obdobij in bi se izdelali načrti izgleda mesta v posamezni dobi. Nato pa še variantne rešitve fasadnih nizov za prenovo s prikazom določene fasade iz najbolj zanimivega obdobja.
Danes pa se žal rešuje primer do primera in se išče barvne rešitve v času, ko dela na fasadi že tečejo. Tako rezultat nikoli ni tehtno preudarjen in celovit, čeprav je že prof. Fister (trenutno naš največji strokovnjak za prenovo) opozarjal na pomembnost celovitega pristopa z vnaprej pripravljeno barvno študijo!
Urejanje trgovin in izložb: Trgovine in lokali se v Škofji Loki dokaj hitro menjajo, odpirajo in zapirajo. Vsak nov lastnik poskrbi le za minimalno okolico svojega lokala in še to pogosto brez vsakega občutka. V času zaprtosti pa so lokali pogosto zelo zanemarjeni in skrajno neestetski. Svetovanje o urejanju lokalov in izložb bi prišlo novim lastnikom zelo prav oz. nekaj minimalnih zahtev bi bilo potrebno vnaprej predpisati. Tudi v času nedelovanja lokala bi moral obstajati režim, kako ga ohranjati v nekem vsaj približno vzdržnem stanju.
Integracija okoliške krajine: V neposredni okolici Škofje Loke so še druge bogate vedute, npr. ta ki vključuje Hribec in Suho. Na okoliških poljih stojijo tudi kozolci kot značilen primer slovenske arhitekturne posebnosti. Prvovrsten motiv pa je degradiran zaradi slabega stanja kozolcev, ki so oblečeni v jumbo plakate, v njih pa je nakopičena raznorazna navlaka. Z očiščenjem in prenovo kozolcev ter z prikazom njihove primarne funkcije kot je sušenje sena, bi se lahko glavna vpadnica v Škofjo Loko ponašala z dih jemajočim pogledom v vseh smereh.
Prvi vtis: Prvi vtis je najpomembnejši vtis! Približevanje iz Ljubljanske smeri položi Škofjo Loko obiskovalcu praktično na dlan. Namesto da bi bila ta najpomembnejša vpadnica vizualno posebej negovana, pa se utaplja za kupi reklam, tabel, drogov, kablov… Semafor za obvoznico uokvirja staro mesto v hladno kovino, namesto da bi lepo urejeno krožišče vabilo obiskovalca v mesto.
Parkirišče pri Tehniku je izhodišče za večino turistov. Lokacija je spet ena tistih z izjemnim pogledom na staro mesto, ki se piramidasto dviga nad Soro in nakazuje značilno hierarhijo prostora, okoliško zelenje pa zakriva vse nove pritikline.
V posmeh tej enkratni veduti pa najdemo na njenem vznožju prav bogato zbirko reklamno-tehničnega inventarja.
Škofja Loka je samo ena. Kako naprej?
Veliko bolečih točk se žal najde v Škofji Loki, sploh če se jih išče z namenom.
Še vedno pa je čas za ohranitev Škofje Loke. Potrebno je ukrepati takoj, preden bo preveč modernizirana in osiromašima bogatih zgodovinskih detajlov, preden bodo vse lepe vedute pozidane ali prekrite z drogovi, tablami, signalizacijo…preden bodo vandalizem, promet in industrija še bolj opustošili že načete ambiente.
ZAKLJUČEK
Kdaj bo cilj dosežen?
Ko bo fotograf navdušeno stiskal na sprožilec iz vseh lokacij in položajev, oko pa bo še hitreje odkrivalo številne mikavne motive – pristne, raznolike, vznemirljive in polne zgodb iz preteklosti. Nikjer več pa ne bo motečih elementov, ki bi lahko pokvarili čudovite vedute Škofje Loke!
