Izveski v mestnih jedrih

Oglaševanje služi namenu opozoriti kupca, kje dobi želeno robo. Zato ga nismo izumili šele v današnjem času, temveč je staro kolikor obstajata trgovanje in obrt. Srednjeveška mesta so se razvila prav zato, zaradi obrti in trgovine. In vzporedno s tem razvila tudi posebno tradicijo oglaševanja - izveske. Ti na preprost način in običajno s podobo, manj s pisanjem (tudi zato, ker nekdaj marsikdo ni znal brati) preprosto označujejo vstop in dejavnost lokala. Eden najstarejših znanih označb za gostilno je palica in na njej obešena klobasa (lesena seveda- glej Peter Fister, Umetnost stavbarstva na Slovenskem) in njena duhovita predelava v sodobni čas je na primer izvesek Klobasarnice na Ciril - Metodovem trgu v Ljubljani.

Izveski mest so bogata zakladnica lokalnega znanja in tradicije izdelovanja, v razponu od najpreprostejših znakov do bogatih tabel, duhovitih, bahavih ali skromnih. V marsikaterem mestu po Evropi, ki ohranja to tradicijo, si nam oko sprehaja od enega do drugega in pripovedje zgodbo o njegovem sedanjem življenju, ki pa ga brez preteklih dejavnosti ne bi bilo.

Kaj je primerno?

Eden najbolj razkošnih v Škofji Loki je na gostilni Kašča na Spodnjem trgu, je barvit in delno pozlačen. Narejen je po vzorcu bogatih pivnic in gostiln po srednji Evropi. Značilno zanje je pestra figuralika v stilu grbov, znakov in simbolno pomenljivih barv. Takih izveski so bili pri nas redki, vendar ni nič narobe, če za pestrost celotnega prostora poskrbi nekaj takih primerov.

Drugi tip primernih izveskov so kovaški izdelki, izdelani po naši lokalni tradiciji. Takih je bilo v loškem prostoru največ, seveda zaradi bližnjega železarstva v Železnikih in Kropi. Ti običajno visijo na kovani konzoli, ki je lahko tudi zelo zapletenih oblik. Dobri primeri so FOTO Aki ali lokal Lunca v Blaževi ulici in na primer Vinoteka Lontrg. Njihova skupna značilnost je, da imajo na izvesku razpoznaven predmet, ki pojasnjuje dejavnost. Napis ni nujen in je bolj sodobni dodatek, lastnik sam pa seveda odloča o tem ali oznaka potrebuje tudi opis.

Tretji tip so sodobni izveski, ki združujejo tradicijo in sodobno obliko. Tak primer je na primer izvesek nad Centrom rokodelstva DUO na Mestnem trgu, ki odraža znanje sodobnih kovačev. Ali zelo uspešen Pasijonski znak na nasprotni strani trga, razpoznaven in s celostno podobo Pasijona usklajen barvit logotip na konzoli.

In še neprimerni?

Kričeče in brez inovativnosti oblikovana je označba vhoda v trgovino Merkator na Mestnem trgu, ki bi kot najboljši sosed lahko ponudil kaj več od običajne nalepke na steklo. V zadnjem času se je pojavil pravi prototip neprimerne oblike na Talerjevi hiši, in to celo v imenu Turističnega društva. Prevelika dimenzija, plastična škatla, obledele barve, osvetlitev od znotraj. Izgleda kot provokacija, a naj bo nanj opozorjeno prav zaradi šolskega primera neustreznosti.

Za ostale neprimerne izvedbe naj bralci kritično sami pogledajo po prostoru in glede na napisano ocenijo stanje loškega oglaševanja. Ob tem ni odveč povedati, da ima Občina Škofja Loka tudi predpisane oblike izveskov. Marsikateri podjetnik in trgovec je že doživel reakcijo občinskih službe ali Zavoda za varstvo kulturne dediščine na neprimerno obliko svojega izveska ter zahtevo po zamenjavi. Nedovoljene so plastične škatle ali table, osvetljene od zunaj ali z notranje strani, običajni logotipi pritrjeni na fasadah brez konzol, prevelike dimenzije, nesorazmerja s fasado, kričeče barve.

Sklep

Pri usmerjanju k pravilnemu oblikovanju izveskov je dobro ohranjati pravo mero. Prvič v dimenziji na stavbi - izveski naj posegajo v prostor manj od dolžine 1 m, ker se omejujejo na polprivatno območje pred hišo. To območje v tleh zaznamuje pločnik, ki pomeni polprivatni prostor, vstop v hišo, označen vhod, zaščito pred vdorom vode, umik pešca pred prometom. Skratka, red v uporabi javnega prostora. Ti danes iz neznanega vzroka (sklepam pa, da zaradi trenda estetike, ki »čisti« prostor) izginjajo. Vse, kar je pločnik prinesel koristnega, se ukinja in posledično vpliva na nered - postavljanje »A« tabel kot zasilnih oglasov vsevprek, prekomernih dimezij izveskov…

Drugič, prava mera je tudi v količini posameznih zvrsti izveskov. Prav je prepustiti možnost oblikovalcem, da razvijejo sodobne oblike. Če so duhovite, še toliko bolj. Vendar bi bilo škoda, da prevladujejo samo sodobne oblike. Dobro je, da je del izveskov razkošnejših, tam, kjer to potrebuje vsebina in si lastnik lahko privošči. Prav pa je tudi, da del izveskov ohranja tradicionalno rokodelsko znanje, ki v našem prostoru pomeni predvsem kovaštvo. Torej prava mera vsega bo izražala tudi skladnost preteklih zakladov s sodobnimi potrebami življenja.