Škofja Loka, njene možnosti in priložnosti
Eden glavnih ciljev neformalne pobude VAL – varujmo Loko je tudi osveščati javnost o pomenih, vlogi, vrednostih in potencialih škofjeloške dediščine. S tem želimo narediti konec površnemu, nestrokovnemu in brezobzirnemu obravnavanju našega bivalnega okolja in posredno ljudi. Pristojni se povečini ne zavedajo, kakšen zgodovinski in naravni biser sta Škofja Loka in njena okolica.
1.
Ohranjeno srednjeveško jedro/zasnova, obdano z obzidjem in dvema rekama
Eno redkih mest, v Sloveniji pa najlepše, ki je delno ohranilo ali ponovno predstavilo praktično celotno mestno obzidje, ki je bilo v srednjem veku pogoj za pridobitev statusa mesta. Obzidje je bilo poleg rek Sor in nedostopne lege prvi varnostni element mesta.
Eden glavnih razlogov za nastanek Muzejskega društva pred dobrimi osemdesetimi leti je bilo uničevanje dela mestnega obzidja ob Perkusovi hiši na J začetku Lontrga. Po drugi svetovni vojni pod vodstvom Blaznika, Planine in Bitenca ponovno predstavijo mestno obzidje in »Graben« od gradu do dna Pepetovega klanca.
Obzidje je danes kar na nekaj mestih v zelo slabem stanju. Potrebno bi ga bilo ohranjati in dopolnjevati ter ustrezno predstaviti.
2.
Mesto zgodb
Pravzaprav se začnejo Loške zgodbe že z njenim nastankom, freisinškim škofom Abrahamom in njegovim črnskim služabnikom ter seveda medvedom. Nič koliko zgodb lahko povemo o mestu, prebivalcih in okolici. Začenši od loških Smojk pa do resničnih zgodb ali pripovedk o graščakih in znanih meščanih.
Najbolj znane so vezane na Kamniti Most, kjer je našel smrt škof Leopold, pa Grad in pripoved o umoru škofa Konrada, pa o meščanu Švarcu in njegovih dveh ženah,…
3.
Gradovi
Škofja Loka ima izredno bogastvo gradov.
Marsikdo ne ve, da se na pobočju nekje v med Gostečami in krajem Soro še vedno skriva grad Bosisen, omenjen v darilni listini iz 973. leta. To je tudi prva pisna omemba kateregakoli gradu na slovenskem.
Kot ruševine sta ohranjena Divja Loka ali Wildenlack pod Gabrovim in Stari stolp na Kranclju oz. Turris antique super Castrum. Ohranjeni pa so Loški, Starološki in Puštalski grad ter mlajši Ajmanov dvorec.
Del utrdbene arhitekture so bili tudi stolpi v mestnem obzidju: Okrogli pri Poljanskih vratih, pa Stolp ob Kašči in spodnji Cvinger ob Špitalu.
Malo pa je znanega o tem, da imamo na Loškem kar nekaj obrambnih objektov, ki so pripadali Claustri Alpium Iuliarum iz pozne antike. Ob velikih trenjih med vzhodnim in zahodnim delom rimskega cesarstva so na našem ozemlju potekali mogočni boji za prevlado. Cesar vzhoda Teodozij je tukaj izbojeval glavne zmage nad zahodnim cesarjem Evgeniusem (spodaj slika te bitke iz Valvasorjeve Slave). O tem priča ime najvišjega vrha Altemaver (Stari zid), ki so mu ga dali priseljeni Tirolci. In res od vrha pa do J pobočjih Ratitovca boste v gozdu naleteli na mogočne ostanke zapornih zidov, zgradb in cest iz pozno rimskih časov.
Poleg tega je praktično v samem zaledju mesta še veliko ostankov antičnih zapornih zidov in objektov. Antika je v Loki še zelo slabo zabeležena. Imamo pa kar nekaj pisnih in materialnih virov. V pisnih virih so omenjeni razni spomeniki in rimske poti/ceste, od materialnih pa imamo vodovodne cevi, pa kovance, zaponke,… Na lokaciji današnje Kašče naj bi se nahajal rimski tempelj, prav tako na lokaciji cerkve na Ožboltu,… Rimski nagrobni kamen je vzidan v žabniško cerkev sv. Urha. Prikazuje človeka, ki s stilusom piše na voščeno tablico.
4.
Cerkve
Loka ima biser v Crngrobski cerkvi, eni najstarejših v Sloveniji, saj najstarejši del cerkve s freskami spada v 12.stol. Zakaj pravim Loka? Ker je Crngrob vedno spadal pod Loško upravo in so ga tudi gradili Loški veljaki in mojstri.
Na žalost je dekan Kramar 1863 podrl Starološko staro prafarno cerkev, ki je datirala v 10 stol. oz v prihod Freisinžanov, saj je njen zavetnik sv.Jurij tudi zavetnih freisinške farne cerkve.
Biser poznogotske arhitekture je mestna cerkev sv. Jakoba, kjer je tudi nekaj posegov arhitekta Plečnika (lestenci, krstilnica), imamo pa še nekaj biserov v Nunski cerkvi, Špitalu, Hribcu, Kapucinskem samostanu, Kapeli Puštalskega gradu,…
Seveda so biseri tudi cerkve v okoliških naseljih, kot npr Suška cerkev s fantastičnimi poslikavami Jerneja iz Loke, pa Križnogorska cerkev s poslikavami iz 15.stol slikarja Polacka,…
Tukaj je materiala za cel roman. V srednjem veku so bile cerkve center umetniškega dogajanja. Upam, da se bo tega kdo lotil sistematično.
5.
Cehi in obrti povezane s turistično ponudbo ali delavnicami
Poleg cehov, ki so vezani na kulinariko: pekovski, mesarski, imamo tudi take, ki bi jih lahko vezali na prodajo spominkov, kot: glavnikarski, kovaški, čevljarski, usnjarski, krojaški,…
Škofja Loka je bila znana po izdelavi odličnega platna, ki so ga izvažali tako v Nemčijo, kot v Italijo, pa tudi po žebljih, ki so jih izvažali po vsem takrat znanem svetu preko reškega pristanišča.
6.
Tehnična dediščina - leta 1894 prva električna mestna razsvetljava na Kranjskem skupaj s Krenerjevo elektrarno
O tem je že veliko napisanega. Industrijalec Krenner je imel tovarno za barvanje platna. Naredil si je lastno elektrarno in mestu ponudil višek elektrike v nočnih urah. To je bila prva el. razsvetljava mesta na Kranjskem. Kot zanimivost naj omenim, da je Vojvodina Kranjska kot osnova za kasneje nastalo Slovenijo obsegala tudi V Istro od Brestova do Reke.
Zanimivost je unikatna luč z lepim kovanim izveskom, ki so jo izdelali prav za Škofjo Loko. Naj povem, da sem take luči zasledil 15.10.2017 še v Spodnjih Danjah. Zgleda, da so jih po odstranitvi iz Loke prenesli gor.
7.
Kamniti, kasneje Kapucinski most
Je najstarejši eno-ločni kamniti most v Sloveniji in drugi najstarejši v srednji evropi. V starem freisinškem urbarju najdemo notico iz 12. Julija 1357, kjer je v povezavi s prodajo današnjega Koširjevega mlina« naveden tudi kamniti most – »stainen pruggen«. To pomeni, da je most leta 1357 že stal, to pa je bilo že za škofa Albrechta torej ga ni gradil škof Leopold (škof je bil od 1378-81). Bo pa držalo, da je Leopold padel v Soro in se utopil ter bil pokopan v Nunski cerkvi. Zaradi prezidav le te, pa se je nagrobnik izgubil.
Tik pred drugo svetovno vojno je most staro-jugoslovanska vojska minirala, vendar namerno slabo čemur se imamo zahvaliti, da most stoji še danes. Na žalost tudi dandanes zaradi livarne v Vincarjih preobremenjen, pa tudi slabo vzdrževan, kar Loki ni v ponos, nasprotno...
Most poleg rjaveče ograje "krasi" nepotrebna prometna signalizacija.
8.
Detajli: vrata, sončne ure, atriji, tlaki, freske, vodnjaki,…
To dediščino bi bilo potrebno sistematično evidentirat, da se ne uničuje naprej. V tujini (Francija) sem zasledil odlične publikacije za primerljiva mesta, ki obravnavajo te detajle. Pripravi se lahko več podobnih publikacij na te teme.
Spodaj stara sončna ura na zvoniku mestne Šentjakobske cerkve.
9.
Dediščina gradbeništva, slikarstva, kiparstva, fotografije, literature, znanosti, turizma...
Jurko iz Loke, Iunaver, Jernej iz Loke, Grohar (euro centi), Jakopič, Šubici, Berthold, Lergetporer,…
Tukaj manjka še ogromno. Nujno bi bilo naredit sistematičen popis.
Loka ima "tisoč in en logotip" in je ravno zaradi tega tujcu neprepoznavna. Pa imamo veliko lepih priložnosti. Imamo na primer Groharjevega sejalca, ki je upodobljen na 5 euro centih, denarju ki ga uporablja 380 milijonov Evropejcev.
10.
Katastrofe in njihov vpliv na Škofjo Loko
Morda se sliši čudno, ampak, saj veste, iz šole si niste zapomnili petk ampak cveke.
Vojne, potresi, kmečki upori, lakote, vzpon in padec protestantizma v 16.stol., Turški vpadi . Tudi zapisi iz zgodovine običajno na dolgo in široko povzemajo katastrofalne dogodke. Zelo zanimivo zaradi zgodb, ki so vezane na te katastrofe. Spodaj slika katastrofalnih poplav v Poljanski dolini, ki jih je upodobil Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske.
11.
Naravne lepote
Ko sem pred leti vodil skupino turistov po poti treh gradov, sem debatiral z dvema dekletoma iz Irske. Dejali sta mi. Res imate prekrasno kulturno dediščino, ampak reke imate pa naravnost fantastične!
Vode (reke Sore in potoki), zrak, živalstvo, rastlinstvo, gobe, jame, geologija (kamnine fosili,…),… vse prelepo.
12.
Kulturna dediščina tekstov
Pa smo spet pri freisinškem škofu Abrahamu. Najprej darilna listina (spodaj slika).
A še bolj pomembni za Slovence so njegovi molitveniki, bolj znanih pod imenom Brižinski spomeniki. So prvi ohranjen dokument pisan v Slovenščini, ki je zelo podobna današnji in jo z lahkoto berete (spodaj list iz Brižinskih spomenikov).
Trubarjevi protestanti in protestantizem na Loškem ter prva deška Paplerjeva šola.
Lovrenc Marušič alias Oče Romuald in Loški pasijon, prvo slovensko dramsko delo (no to je že pod Unescom). Spodaj slika prve strani, kjer je avtor uporabil črke kot rimske številke in tako dokumentiral leto nastanka 1721.
Zaključek
Ja in še bi se kaj našlo, kar bi spadalo na ta seznam. Bodimo ponosni na našo dediščino, spoštujmo jo in predvsem naredimo vse, da jo ohranimo našim potomcem. K temu zadnjemu pa sodi še kaj več, kot zavedanje in ohranjanje. Časi se pač spreminjajo in na vidiku so tudi velike globalne družbene spremembe. Kako smo pripravljeni nanje, pa je že drugo vprašanje.